Get Adobe Flash player
Domov | Blogi | MarinaK's blog

 

NIČ

Vse ...

Z rokami praznine,

s telesom teme in tišine.

 

Ti žeja ledena v polnosti niča,

od koder se sklanjajo k tebi

samo polne in prazne misli.

 

Ti krutost, ki požre vase vse, kar obstaja,

ti ničevost, ki izbljuva to, kar nam da, da sanjamo,

ti bolečina, ki se hraniš z mislijo zdravih,

ti večnost ničesar.

 

Ti neskončnost praznega,

ti prispodoba dobrega in zla ...

Nič.

 

VRTNICA
 
Živiš,
s snežno odejo nad sabo,
z mrzlo zemljo pod sabo.
 
Ti, sonce, skrito pod oblaki
začni hitro sijati,
pomagaj roži zacveteti
in nas z njenim vonjem odeti.
 
Ti toplina nežnih src, ki si med nami,
ti veter, ki si za gorami,
ti vonj po omami ...
 
Ko močno sonce posije,
cvet oveni,
ko mraz uklene zemljo
cvet se v prst spremeni.
 
Mi pa v spominu nosimo 
nežne pomladne dni,
ko vrtnica prvič zadiši.